Kdaj imate pravico do odpravnine — in kdaj ne? Vodič 2026
Mnogi zaposleni se ob prenehanju delovnega razmerja vprašajo: ali mi pripada odpravnina? Odgovor ni enoznačen — odvisen je od razloga prenehanja. V tem članku razložimo, kdaj odpravnina pripada in kdaj ne, vključno s pogostimi sivimi območji, kot je sporazumna razveljavitev.
Kdaj DA — odpravnina vam pripada
Zakonska pravica do odpravnine po ZDR-1 nastane v petih glavnih primerih:
- Odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov — npr. reorganizacija, ukinitev delovnega mesta, ekonomske razmere.
- Odpoved delodajalca iz razloga nesposobnosti — delavec ne dosega zahtevanih delovnih rezultatov, ne gre za krivdo.
- Prenehanje delodajalca — stečaj, likvidacija, prisilna poravnava.
- Upokojitev po ZDR-1 členu 132 (vsaj 5 let pri delodajalcu).
- Nekatere pogodbe za določen čas po ZDR-1 členu 79.
Kdaj NE — odpravnine ni
Zakonske pravice do odpravnine nimate v naslednjih primerih:
- Odpoved s strani delavca — če pogodbo prekinete vi (npr. zaradi nove zaposlitve), odpravnina ne pripada.
- Sporazumna razveljavitev — če se z delodajalcem dogovorita za sporazumno prenehanje, zakonske odpravnine ni (več o tem spodaj).
- Odpoved v preizkusni dobi — v poskusnem obdobju (do 6 mesecev) odpoved obeh strani ne sproži pravice do odpravnine.
- Izredna odpoved iz krivdnih razlogov — kraja, huda kršitev delovnih obveznosti, nasilje. ZDR-1 izrecno izključuje odpravnino.
Sporazumna razveljavitev — pogosta past
Sporazumna razveljavitev je najpogostejši primer izgube odpravnine. Delodajalci jo pogosto ponudijo kot "elegantno rešitev", ker s tem ni zakonske obveznosti za odpravnino. Sporazumna razveljavitev je ≠ pravica do zakonske odpravnine. Edina odpravnina pri sporazumu je tista, ki je posebej pisno dogovorjena s pogodbo — in to ni zakonska, ampak pogodbena obveznost.
Praktičen nasvet: če vam delodajalec predlaga sporazumno razveljavitev, vedno pridobite pisno ponudbo odpravnine kot del sporazuma. Brez pisnega dogovora odpravnine ne boste prejeli.
Posebni primeri — stečaj in prisilna poravnava
Pri stečaju ali likvidaciji delodajalca pravica do odpravnine ostaja. Praktično se uveljavlja preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, ki jamči izplačilo plač in odpravnin do zakonskega maksimuma. Postopek prijave se izvede preko stečajnega upravitelja.
Pri prisilni poravnavi je odpravnina del prijavljenih terjatev — izplačilo je odvisno od poravnalne pogodbe in unovčljive premoženjske mase.
Krivdna odpoved — zakaj odpravnine ni
Izredna odpoved iz krivdnih razlogov je sankcija za hude kršitve delovnih obveznosti: kraja, prepoved konkurence, nasilje, večkratno neopravičeno izostajanje. ZDR-1 izrecno določa, da v teh primerih pravice do odpravnine ni. Delodajalec mora za izredno odpoved izpolniti stroge formalne pogoje — če jih ne, lahko delavec na sodišču izpodbija odpoved in vzpostavi pravico tudi do odpravnine.
Kaj storiti ob sporu
Če ste prepričani, da vam odpravnina pripada, delodajalec pa je ne izplača:
- Pisno zahtevajte izplačilo — e-mail s povratnico ali priporočena pošta.
- Pritožite se na Inšpektorat RS za delo (irsd.gov.si).
- Sodno uveljavljanje — rok 5 let, delovno sodišče.
Globe za delodajalca pri kršitvi: do 20.000 € za pravno osebo.
Preverite svoj primer
Najlažji način, da razumete svoj položaj, je poglavje "Kdaj imate pravico" v vodiču za odpravnino ali izračun v kalkulatorju, kjer izberete razlog prenehanja in takoj vidite, ali odpravnina pripada.
Preverite vaš primer v brezplačnem kalkulatorju odpravnine 2026.